Poglavje 2 Apaurueya, knjiga čiste resnice brez avtorja🔗

Upanišade, samo s to eno besedo - Apauruṣeya, ki pomeni brez avtorja, so Upanišade predstavljene vsem vam.

Preden razložimo knjigo, moramo pojasniti, kaj pomeni in kdo je poskrbel, da je knjiga to pomenila. Preden razložimo, kdo jo je napisal, moramo pojasniti, kdo jo je napisal. Kadar koli je knjiga napisana, sta v njej izražena resnica in osebnost, ki resnico predstavlja. Vse knjige so biografije avtorja, saj ni knjige, ki ne bi imela vonja, prisotnosti avtorja. Bolj ko je v knjigo vpletena osebnost, bolj postaja leposlovje. V vsaki knjigi velja, da bolj ko je avtor prisoten, manj je predstavljena resnica; več je njegovega osebnega dotika, manj je resničnosti. Zgodovina ne bi smela biti dostopna ljudem, ki imajo osebne interese. Vsak psihološki strah ali pohlep povzroči , da zgodovina, ki jo piše oseba, postane pridobitna industrija. Žal družba ne prepozna psiholoških strahov, pohlepa in lastnih interesov. Ko je nekdo fizično pohlepen in zasluži milijarde dolarjev, to prepoznate. Toda škode, ki jo čl oveški zavesti povzroči jo psihološko pohlepni ljudje, družba sploh ne prepozna. Osnovne življenjske stvari bi morale ostati zunaj norosti čl oveškega uma. Na katerem koli področj u poseže čl oveški um, takrat se dovoli da strah in pohlep posameznika odločata in takrat resnica razvodeni ali izgine. Strah ni ne družbeno ne pravno sprejeta norost človeštva.

Žal pa je pohlep postal legalizirana norost čl oveštva. Čl oveštvo bi moralo biti izvzeto iz vseh pridobitnih interesov, zlasti iz ideoloških strahov in pohlepa. Vsaka družba, ki želi ži veti v miru in ustvariti nebesa, Satja Loko (bivališče resnice) iz Upaniṣadskih obdobij, bi morala ta družba razumeti - nači n, kako vse dojemate, kako vas uči jo o vas, izhaja iz zgodovine; ljudje, ki pišejo vašo zgodovino, pa bi morali biti zunaj psiholoških strahov in pohlepa ter partikularnih interesov. Če boste brali zgodovino, ki so jo napisali ljudje s partikularnimi interesi in si na podlagi teh informacij ustvarili predstavo o vas, boste trpeli z enakimi težavami, s katerimi je trpel zgodovinar. Kako previdni ste, ko jeste hrano, ker bo del vašega ži vljenja, tako previdni morate biti, ko jeste ideje; to pomeni, da berete knjige, prejemate informacije. Vaše izobraževanje bi moralo biti povsem zunaj neprofitnega, profitnega; moralo bi biti povsem brezplačno. Znanje je brezplačno. Zato so vam zdaj brezplačno na voljo Upanišade.

Edini način za očiščenje človeštva in oživitev Upanišadske civilizacije je, da zgodovino pišejo ljudje s čistim pogledom. Videnje, na katerega vplivajo ljudje s strahom in pohlepom, izkrivlja že takrat, ko vidijo, kar vidijo. In če to zapišejo in vi začnete to vsrkavati v svoje ži vljenje, boste v svoje ži vljenje vsrkavali enake vzorce strahu in pohlepa. Strah in pohlep v hrani in zdravilih naredita telo nečisto. Strah in pohlep v zgodovini in konceptih, ki jih dobite, naredita vaašo psihologijo neči sto. Strah in pohlep v verskih in 9 duhovnih idej, je vaša Zavest vezana. Religija in duhovnost morata biti popolnoma ločeni od kakršnih koli fizičnih, materialnih in psiholoških interesov. Noben Upanišadski Riši ni bil služabnik ali nadrejeni nekomu; niso imeli interesov ali ideologije, ki bi jo morali vzdrževati, ali organizacije, ki bi jo morali ohranjati pri življenju. Zaradi tega je Upanišadsko izročilo ostalo čisto, brez psiholoških ali materialističnih interesov strahu in pohlepa. Če se v karkoli vmeša vpliv posameznika, se njegova či stost zmanjša. Več kot je posameznikov, manj je to resnicoljubno in koristno za čl oveštvo. Pravna država je zdaj tako zelo osredotočena na posameznika, tako individualističn a, tako osredotočena na moč.

Upanišade so mistične že v samem uvodu, v prvi vrstici. Upanišade, samo s to eno besedo - Apauruṣeya, kar pomeni brez avtorja, so Upanišade predstavljene vsem vam. Zakaj brez avtorja? Ker se jih ne dotikajo nikakršni partikularni interesi. Zainteresirani interesi imajo različne ravni: Materialna raven - denar. Potem psihološka raven - poskus vplivanja na ljudi po svojih željah, da bi postali vodja. Nato kolektivna psihološka raven - poskus ohranjanja določene ideologije za več generacij in poskus vplivanja na človeštvo z določeno ideologijo ter ohranjanje nadzora nad človeštvom in njegove vezanosti z določeno ideologijo. Upanišade so osvobojene vseh teh ravni pokvarjenosti.

Knjiga brez korupcije in vir znanja v celotnem vesolju so Upanišade. Noben posameznik ni vpleten, poveličevan niti ne obstaja njegov osebni interes.

|| apauruṣeya aprameya acintya anirvacaniya ||

Brez avtorja. Neizmerljivo. Nerazumljivo. Neizrekljivo.

Apauruṣeya. Brez avtorja. I mena Rišijev, ki so jo zapisali, niso bila zabeležena, ker Upanišads ki Rišij i nimajo vpliva na misli, na velike resnice, razkrite v knjigi Upanišad. Zato je apauruṣeya. P rvi verz Brahmasuter se začne z:

अथ्तो ्मिशि््स् ।।१. १. १।।

athāto brahma jijñāsā || 1.1.1 ||

Zdaj pa se pozanimajmo o resničnosti.

To pomeni, da ni nobenih interesov, nobenih teorij, niti domneve "V Boga zaupamo". Po študiju Brahmasutre se lahko učenec odloči , ali bo ateist ali teist. Tako velika možnost. Znanje bi moralo izhajati iz vira možnosti in iz vira svobode. Kakšen je či sti notranji prostor Upanišadskih Rišijev, brez kakršnih koli osebnih interesov celo do nekaterih ideologij, nekaterih idej? Zato so bili tako ži vi celo pri posodabljanju in ponovnem odkrivanju samih sebe. Na te duhovne resnice ne vplivajo nikakršni osebni interesi ali strah in pohlep tistih, ki so jih zapisali. Kakšn a či stost ideologije se ohranja, ko so predstavljene resnice? Upanišade so iz skrajno civiliziranih in najbolj izpopolnjenih možganov. Če bo naša civilizacija v prihodnosti, kjerkoli v nekaj tisoč letih, dosegla zrelost, bodo religija, zgodovina in oddajanje informacij, vse troje postalo povsem neprofitno in brez vpliva strahu in pohlepa ter ideologij posameznikov. Ko pridejo v poštev organizacijske prioritete in obstoj, so resnice ogro žene. Ohranjanje čistosti teh naukov brez vmešavanja našega strahu in pohlepa je edini način kako lahko izkažemo hvaležnost, ljubezen in spoštovanje tem velikim du šam - Upanišadam, njihovi čistosti, žrtvovanju in predanosti. Rišiji so ohranili čistost Resnice, ker je to najboljši način obstoja, najboljši način dihanja, najboljši način prehranjevanja, oblačenja, zabave, uživanja v užitkih življenja, najboljši način razmišljanja in čutenja; najboljši način obstoja je biti v Viru Čiste Resnice.

V Upanišadski tradiciji se ohranja popolna čistost verskih in duhovnih načel.

Občutite se blagoslovljeni, da je vedsko izročilo ohranilo najvišjo čistost, brez kakršnih koli materialnih ali psiholoških interesov v duhovna načela.

ॐ

Poglavje 3 Prve in najbolj avtentične knjige na Zemlji

Upanišade so prve knjige, ki so bile kdarkoli napisane na planetu Zemlja. Ko so Rišiji izginili, je te univerzalne resnice izrazila eksistenca. Apauruṣeyatva, neavtorstvo, potrjuje moč teh Resnic, zaradi česar so Upanišade najbolj verodostojni sveti spisi.

V vsaki resnici, vsakem konceptu, vsaki teologiji, bolj ko je v njej prisoten človek, bolj je koristna samo zanj, ne pa za Celoto, ne za človeštvo ali družbo. Manj kot je prisoten posameznik, bolj je resnica, koncept, teologija, filozofija koristna za človeštvo, za Celoto. Vpliv posameznika naj bo le zaradi bogatenja, nikoli zaradi vzpostavljanja njegove identitete. Zgodovino vedno pišejo ljudje, ki so zmagali v vojnah. Zato nobena zgodovina ni resnična, "kot se je zgodila". Šele ko izginejo avtorjevi individualni interesi, strah in pohlep po določenih ideologijah, šele takrat postane zgodovina stvarna, celovita, uporabna za celotno vesolje, celotno človeštvo.

Zgodovina, ki jo pišejo ljudje, ki nimajo nikakršnih osebnih interesov, se imenuje Puraṇas. Puraṇe so bolj stvarne kot katerakoli zgodovina, ki so jo napisali ljudje s parcialnimi interesi. Ne berite nobene knjige, v kateri je avtor močno prisoten. Če je avtor izginil v sebi in nima nobenih osebnih interesov, strahu ali pohlepa po ideologiji, potem "berite tega človeka", ne le njegovih knjig. Berite življenje te osebe! Bodite ob njem in se učite, pa boste ujeli resnico.

Tudi če želi avtor uveljaviti svoje ime, obstaja korupcija, razlog, osebni interes, strah ali pohlep. Včasih avtorji ne uporabljajo svoje ime, ampak uporabijo ime neke priljubljene osebe, ker želijo, da ta priljubljena identiteta zaščiti njihovo delo. Šele ko je posameznik odsoten, njegovi osebni interesi, strah in pohlep izginejo, se raztopijo, postane či sti kanal, po katerem Eksistenca poje svojo lastno Eksistenco.